Endoskopski deep plane facelift predstavlja nadgradnjo in naravno nadaljevanje razvoja našega pristopa k pomlajevanju obraza. Vse tehnike, ki jih uporabljamo, so del iste zgodbe in iste filozofije: spoštovati anatomijo obraza, ohranjati njegove naravne proporce in identiteto ter zmanjševati sledi, ki jih za seboj pušča kirurgija.

Endoskopski pristop tako nadaljuje našo vizijo kirurgije z manjšimi in bolj skritimi brazgotinami, vendar brez kompromisa pri rezultatu. Če bi morali to filozofijo povzeti zelo preprosto, bi rekli: „minimal scar, maximum impact“. Cilj torej ni manj kirurgije, temveč premišljena kirurgija, ki z manjšim kirurškim odtisom doseže čim večji in predvsem naraven učinek.

Tako kot pri klasični deep plane facelift tehniki tudi z endoskopskim pristopom ohranjamo najpomembnejše vodilo pri pomlajevanju obraza – ohlapna tkiva le povrnemo v položaj, kjer so bila pred leti, kar je razlog, da rezultat deluje spočito in mladostno. Ista načela smo želeli prenesti v manj invaziven in manj viden kirurški pristop. Tako do globokih plasti obraza dostopamo skozi majhne reze in s pomočjo kamere, namesto skozi en dolg klasičen rez. Tkiva preoblikujemo enako natančno, spremeni se predvsem pot do njih, kar pacientkam in pacientom prinese manj vidne brazgotine in praviloma hitrejše okrevanje. Zelo pomembno prednost te tehnike vidimo pri mlajših pacientih in tistih, kjer so v ospredju spust in ohlapnost globljih tkiv obraza z relativno malo odvečne kože, ki je tako ni potrebno odstranjevati.

Kolegom smo v Pragi želeli predstaviti prednosti endoskopske izvedbe deep plane tehnike v vsakodnevni praksi. Ne kot teoretičen koncept, temveč kot pot, ki smo jo dejansko prehodili v operacijski dvorani, s pacientkami in pacienti, pri katerih se pristop najbolj obnese, in tudi z odkritim pogovorom o izbiri primernih pacientov, o tehničnih podrobnostih in tudi o določenih omejitvah posega. Ker vsaka kirurška tehnika ni primerna za slehernega pacienta, se je omejitev pogosto pomembneje zavedati kot samih prednosti le-te. Tako kot smo odgovorni, da pacientom predstavimo realne možnosti in pričakovanja, imamo tudi pri strokovnem izobraževanju in medsebojnem sodelovanju odgovornost, da nove pristope predstavljamo uravnoteženo, kritično in brez idealiziranja.